Nova prehranska piramida: kaj pomeni za naše otroke?

V zadnjem času se veliko govori o novi ameriški prehranski piramidi, ki je dvignila kar nekaj prahu. Spremembe so velike: več beljakovin, več poudarka na polnomastnih mlečnih izdelkih, manj procesirane hrane in sladkorja, več govora o kakovosti.

Ameriška prehranska svetovalka, ki dela z družinami z otroki z ADHD, Monica Pirez Garcia, je delila svoje razmišljanje o tej novi smeri. Njene besede so me nagovorile predvsem zato, ker se v mnogočem prekrivajo z vrednotami, ki jih tudi sama zagovarjam – in ki jih podpirajo tudi slovenske prehranske smernice.

Zakaj sploh nova piramida?

Monica poudarja, da so bile spremembe tokrat nenavadno hitre. A po njenem mnenju nujne:

»Smer, v katero smo šli z zdravjem, ni bila dobra. Zato je prav, da se nekaj pretrese in da se o tem začnemo pogovarjati.«

Tudi v Sloveniji strokovnjaki že leta opozarjajo, da se otroci prehranjujejo preveč enostransko:
preveč sladkorja, premalo zelenjave, premalo beljakovin in premalo zdravih maščob.

Beljakovine – temelj za možgane in vedenje

Slovenske smernice priporočajo redno vključevanje beljakovinskih živil:
jajca, ribe, stročnice, mlečne izdelke, meso in semena.

Monica poudarja, da otroci – tudi z ADHD – pogosto zaužijejo premalo beljakovin, kar se lahko kaže kot:

• večja nemirnost,
• nihanja energije,
• težave s koncentracijo.

Tudi sama opažam, da že majhne spremembe (npr. beljakovinski zajtrk namesto sladkega) prinesejo več stabilnosti čez dan.

Maščobe: pomembne za živčni sistem

Dolga leta smo se bali maščob. Posledica je bila prehrana, bogata z ogljikovimi hidrati, a revna z esencialnimi maščobami.

Slovenske smernice danes poudarjajo:

• pomen zmernega vnosa maščob,
• predvsem iz kakovostnih virov (maslo v zmernih količinah, olivno olje, oreščki, semena, polnomastni mlečni izdelki).

Monica pa opozarja, da so prav maščobe tiste, ki so pomembne za vitamine A, D, E in K, ki so topni v njih in so ključni za delovanje možganov, imunskega sistema in živčevja – kar je še posebej pomembno pri otrocih z ADHD.

Ogljikovi hidrati niso sovražnik

Slovenska piramida še vedno temelji na zelenjavi, sadju in polnovrednih ogljikovih hidratih.
Monica se strinja, da popolno izločanje škroba ni dobra pot.

Pomembno je razlikovati:

• industrijske sladkorje in belo moko
  od
• naravnih virov, kot so krompir, buče, stročnice, polnozrnata žita.

Ti so vir energije, ki otrokom pomaga ohranjati zbranost in stabilno razpoloženje.

Kakovost pred kvantiteto

Tu se popolnoma ujemajo:

• slovenske smernice,
• Monicina sporočila,
• in moje osebno prepričanje.

Ni isto, ali živilo prihaja:

• iz industrijske pridelave
  ali
• od lokalnega kmeta, iz domačega vrta, brez odvečnih pesticidov in drugih “dodatkov”.

Za otroke z ADHD je kakovost še pomembnejša, saj so pogosto občutljivejši na aditive, sladkor in močno predelano hrano.

Kaj to pomeni za naš vsakdan?

Za slovensko družino to lahko pomeni:

• več doma pripravljene hrane,
• več sezonske zelenjave,
• redni viri beljakovin,
• manj sladkih prigrizkov,
• in več zavedanja, kaj damo na krožnik.

Ne popolnost – ampak ravnovesje.

Zaključek

Nova ameriška piramida morda ni popolna.
A odpira pomemben pogovor.

Slovenske smernice nas že dolgo usmerjajo v podobno smer:
manj predelane hrane, več prave hrane, več ravnovesja.

In prav to je temelj, na katerem lahko gradimo bolj miren, stabilen in zdrav vsakdan tudi za naše otroke z ADHD 💚