Zakaj kazen pri otrocih z ADHD ne deluje (in kaj deluje namesto tega)
Ko kazen ne deluje
»Če boš še enkrat vstal od mize, greš v sobo«.
»Če ne boš naredil naloge, danes ni risank.«
»Kolikokrat ti moram reči?«
In potem se odvije eden od dveh klasičnih scenarijev:
- otrok eksplodira,
- ali pa te sploh ne sliši.
In ti? Ti si še bolj izčrpana.
Na tej točki se spomni, da kazen deluje pri otroku, ki je reguliran. Ne deluje pa pri otroku, ki je preplavljen.
Kaj se dogaja pri otroku z ADHD?
Kaj se zgodi pri otroku z ADHD? Otrok že ima težave z:
- zaviranjem impulza,
- preklapljanjem pozornosti,
- zadrževanjem navodila v delovnem spominu,
- umirjanjem po stresu.
In ko rečeš: »Če ne boš sedel, boš kaznovan«, se njegov živčni sistem ne vpraša: »kakšna je posledica?«.
Vpraša se: »Kako preživeti ta trenutek?«
Kazen aktivira stres. Stres nato zmanjša regulacijo. In manj regulacije pomeni več vedenja, ki ga želimo ustaviti. In smo v začaranem krogu.
Ali potem nič ne sme imeti posledic?
Ampak ali potem nič ne sme imeti posledic? Seveda mora imeti strukturo. Otroci z ADHD potrebujejo še več strukture.
Ampak razlika je v vrstnem redu. Najprej regulacija, potem učenje. Ne obratno.
Kaj deluje bolje kot kazen?
1. VAJINA POVEZANOST IN ODNOS PRED POPRAVLJANJEM
Namesto: »Kolikokrat ti moram reči?«
Reci: »Vidim, da je težko sedeti. Telo bi se rado premikalo.«
Ko otrok čuti razumevanje, se obramba zmanjša.
2. ZUNANJA REGULACIJA
Otroci z ADHD si sami težje ustvarijo notranjo strukturo.
Pomaga:
- Timer (viden čas),
- Razdeljena naloga na 5-minutne dele,
- Fizični premor med nalogami.
To ni puščanje ali permisivnost. To je drugačen pristop, ki podpira izvršilne funkcije.
3. MIREN TON JE MOČNEJŠI KOT GLASNOST
Kričanje aktivira preživetveni odziv.
Miren in počasen glas otroku da občutek varnosti.
In občutek varnosti je pogoj za sodelovanje
Največji mit o kazni
Največji mit je: »če ga ne kaznujem, se ne bo nič naučil.«
Resnica je, da se otrok največ nauči takrat, ko je njegov živčni sistem dovolj miren, da lahko razmišlja.
Otrok z ADHD ne potrebuje več strahu. Potrebuje več regulacije.
Za konec
Če si do sedaj uporabljala kazni, nisi delala narobe. Uporabljala si to, kar si poznala.
Zdaj poznaš še eno možnost, ki ni mehkejša ali šibkejša. Je bolj učinkovita. Ker cilj ni nadzor, ampak učenje. In učenje se zgodi v odnosu.
O avtorici
Mojca Lapi je pedagoginja in doktorska raziskovalka, ki piše o otrokovi regulaciji, razumevanju vedenja ter o tem, kako lahko odrasli v zahtevnih trenutkih ostanemo varna opora.
