Ko si mama otroka z ADHD in si tik pred zlomom: Zakaj je starševstvo tako izčrpavajoče

Popoldne, ko vse pride naenkrat

Popoldne je, služba je bila naporna, opombe v beležki in na e-asistentu, pregovarjanje za domačo nalogo pa traja že 2 uri.

On vstaja od mize, ti opozarjaš. On zavija z očmi, ti dvigneš glas. On vrže zvezke po tleh, ti si že na robu živcev.

In potem pride trenutek, ko rečeš nekaj, česar nisi želela reči. In takoj za tem pride krivda: »Tega si ne zasluži.«, »Morala bi biti bolj potrpežljiva.«, »Druge mame to zmorejo.«.

Zato te prosim, ne bodi tako stroga do sebe. Pomembno je, da veš, da mama otroka z ADHD živi v kronični napetosti. In nihče o tem ne govori dovolj.

Zakaj si tako hitro na robu?

Ker si:

• stalno v pripravljenosti,
• stalno v pogajanjih,
• stalno v regulaciji DVEH živčnih sistemov,
• stalno v razlagi okolici, zakaj je tvoj otrok takšen.

To ni običajno starševstvo. To je starševstvo z dodatno obremenitvijo.

Tvoj živčni sistem nima veliko počitka. In ko si ti preobremenjena, se tvoja toleranca zmanjša. Ne zato, ker si slaba. Ampak zato, ker si utrujena.

Krivda, ki spremlja mame otrok z ADHD

Krivda je skoraj stalna spremljevalka. Krivda, ker kričiš, ker popuščaš, ker si včasih pač želiš tišine, ker si včasih želiš pobegniti.

Ampak želja po tišini ni želja po begu od otroka. To je želja po regulaciji. In to je zdrava potreba.

Resnica, ki ti je nihče ne pove, je, da če si ves čas v načinu »popravljanja« otroka, se tvoje telo nikoli ne umiri.

Otrok z ADHD potrebuje regulirano odraslo osebo. Ampak regulirana odrasla oseba potrebuje podporo. In ne – »moraš biti močnejša« – ni podpora.

3 majhne stvari, ki lahko pomagajo pri regulaciji

Spodbujam te, da poskusiš z 3 majhnimi stvarmi, ki bi ti pomagale pri regulaciji :

1. Zmanjšaj notranji dialog

Namesto: »Spet sem vse pokvarila.«

Reci: »To je bila težka situacija.«

Razlika med obtožbo in opisom je OGORMNA.

2. Po konfliktu popravi, ne kaznuj sebe

»Prej sem kričala. Bila sem preobremenjena. Poskusiva še enkrat.«

Popravilo gradi odnos bolj kot popolnost. (In še otrok bo začel prepoznavat in normalizirat potrebo po regulaciji.)

3. Najdi en mikro trenutek regulacije dnevno

Ne joga. Ne meditacija 30 minut.

Samo:

• 3 počasni izdihi v kopalnici,
• 1 minuta tišine v avtu.

Regulacija v mikro trenutkih je bolj realna in dostopna.

Za konec

Če imaš otroka z ADHD, nisi izbrala lažje poti. Izbrala si zahtevnejšo. In to, da si še vedno tukaj, da bereš, iščeš, razmišljaš – pove več o tebi kot kateri koli popoln dan brez konflikta.

Mama otroka z ADHD ne potrebuje supermoči. Potrebuje sočutje. Za otroka. In zase.

O avtorici

Mojca Lapi je pedagoginja in doktorska raziskovalka. V svojih zapisih osvetljuje otrokovo regulacijo, razumevanje vedenja ter raziskuje, kako lahko odrasli v zahtevnih trenutkih ostanemo stabilna in varna opora otroku.